Maja Sajovic, padalka

"Z zaposlitvijo v Športni enoti Slovenske vojske se mi je uresničila velika želja živeti za in s športom. Slovenska vojska je velika podpornica slovenskega padalstva, kar mi omogoča, da se profesionalno ukvarjam s padalstvom. Padalstvo je tudi zaradi narave tega športa ena izmed redkih disciplin, kjer reprezentance in posamezniki, ki delujejo pod vojaškim okriljem, krojijo sam svetovni vrh.
V prihodnosti želim osvojiti še kakšen naslov svetovne prvakinje v skokih na cilj in se redno uvrščati med najboljše na tekmah svetovnega in evropskega ranga."

Največji uspehi

Padalstvo:

  • 2. mesto, svetovni pokal, Lesce 2018,
  • 1. mesto, svetovni pokal, Grobnik 2018,
  • zmagovalka svetovnega pokala skupno, 2016,
  • 1. mesto, svetovni pokal, Reka 2016,
  • 1. mesto, svetovni pokal, Thalgau 2016,
  • 3. mesto, svetovni pokal, Thalgau 2015,
  • 1. mesto, svetovno prvenstvo – skoki na cilj, Banja Luka 2014,
  • 2. mesto, svetovno prvenstvo – skoki na cilj, Dubaj 2012,
  • 2 x 3. mesto, evropsko prvenstvo, skoki na cilj in kombinacija, Kikinda 2011,
  • 3. mesto, svetovno prvenstvo – skoki na cilj, Lučenec 2008,
  • - 2. mesto, svetovne vojaške igre, Hyderabad 2007,
  • - 1. mesto, svetovni pokal – skupno, 2007, 2011,
  • 2. mesto, svetovni pokal – skupno, 2008, 2009, 2012.

Paraski:

  • 1. mesto, svetovno prvenstvo, Predazzo 2007,
  • 2. mesto, svetovno prvenstvo, Žabljak 2005, Kobla 2003 in Donnersbachwald 2009,
  • 3. mesto, svetovno prvenstvo, Riezleren 2001, Gosau 2011. 

O skokih na cilj:

Skoki na cilj so disciplina, kjer se meri točnost doskoka padalca. V pionirskih časih tekmovalnega padalstva je bil prostor doskoka kvadrat v velikosti 200 x 200 metrov 200 metrov. Takrat je bistveno vlogo za točnost pristanka padalca igralo predvsem navajanje letala proti cilju in trenutek odskoka iz letala, ki je bil odvisen od moči in smeri vetra. Sama padala so bila okrogla in težko jih je bilo upravljati. Z iznajdbo padala v obliki krila, pa je disciplina skokov na cilj doživela pravo revolucijo. Ta padala, ki se uporabljajo še danes, so lahko upravljiva in omogočajo izredno natančen pristanek. Prostor doskoka oziroma merjenja točnosti pristanka se je praktično iz celega travnika zmanjšal na majhno ploščato elektronsko napravo, premera 32 cm. Ta ima v sredini rumeno piko premera 2 cm imenovano 'ničla'. Padalci pri doskoku ciljajo ničlo z nogo, pri tem pa so njihovi športni copati takšni, da jim omogočajo čim večjo preciznost pri pritisku na merilno napravo (ošiljeni oziroma zožani na peti).  Če padalec zadene v sam rumen center palačinke, je to najboljši rezultat – 0 cm. Vsak odmik od 'ničle' pa pomeni določeno število kazenskih centimetrov. Na tekmovanjih se opravi od osem skokov do deset skokov. Zmaga tisti, ki skupno zbere najmanj centimetrov.

O paraskiju:
 

Paraski tekmovanje se sestoji iz discipline veleslaloma in padalskih skokov na cilj - ime izhaja iz okrajšav angleških nazivov padalstva (parachuting) in smučanja (skiing).  Tekmovanje v veleslalomu poteka  po pravilih FIS, skoki na cilj pa se glede na korenine padalskega športa ne izvajajo na ravnem terenu v bližini športnih letališč, pač pa je doskočišče postavljeno na pobočje hriba. Prav naklon in spremljajoč pobočni veter sta dejavnika, ki vplivata na veliko zahtevnost paraski skokov. Vsi tekmovalci po dveh tekih veleslaloma opravijo še šest skokov na cilj, plus dodatni finalni skok, v katerem se pomerijo le najboljši. Tekmovalci v paraskiju morajo biti torej izurjeni v padalskih skokih na cilj in hkrati dobri smučarji.

The remote server returned an error: (400) Bad Request.